Tradicija že od 1886
Zgodovina
Zgodba o najstarejšem posavskem podjetju in med starejšimi podjetji v tem delu sveta….
Kljub visoki starosti Kopitarna ni bila prva industrija v Sevnici. Že mnogo prej je imela Sevnica svojo usnjarsko delavnico, ki je ležala na levem bregu Drožanjskega potoka ob izlivu v reko Savo.
Vsekakor ima Kopitarna od sedaj obstoječih podjetij, kot so Lisca, Stilles, Tanin, Siliko, Kmečka zadruga Sevnica…, v Sevnici najdaljšo dobo svojega obstoja in najdaljšo tradicijo izdelovanja svojega osnovnega proizvoda – kopita kot orodja za izdelavo obutve.
Poleg tega osnovnega proizvoda ima Kopitarna v svoji ponudbi tudi modno in anatomsko obutev, napenjače in raztezače za obutev in lesene podplate.
Tovarna je lokacijsko še vedno na istem mestu kot pred 135 leti. V času svojega obstoja, predvsem po drugi svetovni vojni, se je na tem prostoru razširila, zgradile so se nove proizvodnje hale in zmodernizirala. Nova tehnologija in stalno vlaganje v razvoj sta razloga za njeno dolgoletno delovanje.
Kopitarno je pred 135 leti osnovala nemška družina Winkler, ki je še danes izrazito kopitarska hiša. Že leta 1865 je osnovala svojo firmo v nemškem mestu Altenstadt. Ker so hoteli ostale avstrijske kupce oskrbovati s kopiti neposredno, so se odločili nekje na Štajerskem postaviti tovarno kopit. Verjetno je k tej odločitvi veliko pripomogla še možnost izkoriščanja okoliških z bukvijo bogatih gozdov, ker je bil bukev les osnova za izdelavo kopit. Na njihov oglas se je oglasil gradbeni inženir Anton Smrekar in jim ponudil v prodajo svoj mlin. Predelava mlina v tovarniško poslopje, postavitev strojev in drugih priprav, je rezultirala v izdelavo prvega čevljarskega kopita (01.10.1886). Leta 1892 so montirali prvi parni kotel, kjer so izdelke parili. Že takrat so za današnje razmere izdelali ogromno število lesenih kopit (300.000).
Po letu 1895 pa do prve svetovne vojne, se je Kopitarna postopoma razširila in modernizirala z novimi stroji iz Amerike, zgradila sušilnico in nabavila nov parni kotel. Med prvo svetovno vojno so delale v Kopitarni predvsem ženske.
Po prvi svetovni vojni je začela naraščati konkurenca v novoustanovljeni državi Kraljevini Jugoslaviji, kar je vodilo lastnike v ponovno popolno izboljšanje tehnologije leta 1929 z nakupom novih strojev.
Med drugo svetovno vojno sta se proizvodnja in prodaja orientirale izključno na nemško tržišče. Leta 1944 so Winklerji, ob napadu partizanov na tovarno, zapustili Slovenijo. Po drugi svetovni vojni je tovarna ponovno pričela obratovati pod administrativno upravo. Takrat je tovarna z odločbo o zaplembi imovine nemške narodnosti prišla v državno last.
Z odločbo o ustanovitvi podjetja (LRS 31.10.1946) je tovarna dobila ime »KOPITARNA SEVNICA«. To ime ima še po 75 letih.
17.09.1950 so delavci prevzeli tovarno v svoje roke - samoupravljanje. Težave so bile v stari tehnologiji, zato je bilo potrebno vlagati sredstva v razvoj in investicije. Transmisijske pogone so zamenjali elektromotorji. Leta 1966 je bil zgrajen nov obrat polizdelkov, zaradi česar je prišlo do rušitve in odstranjevanja starih lesenih barak. Leta 1964 so se odprodala osnovna sredstva kovinske galentarije Kovinskemu podjetju Sevnica in se je pričela proizvodnja plastičnih rolet. Stroj so leta 1966 kupili na Zagrebškem velesejmu. Leta 1975 je Kopitarna dogradila obrat plastike in takrat pričela proizvodnjo polietilenskih kopit. Tako se je v Kopitarni poleg proizvodnje lesenih kopit, pet in lesenih podplatov, pričela intenzivna proizvodnja plastičnih profilov in polietilenskih polizdelkov za kopita.
Ob koncu leta 1980 so se razmere zelo zaostrile (devalvacija dinarja in pomanjkanje deviz) in potrebna je bila reorganizacija podjetja, kar je bil rezultat v ukinitvi programa lesenih pet in iskanje novega programa. Ker Kopitarna sama ni bila sposobna izvesti takšne investicije, se je združila v SOZD MERCATOR Ljubljana. Takrat je nastal nov program ortopedskih podplatov, kar je bila ideja, da se leseni podplati nadgradijo in finalizirajo v leseno obutev. Sicer se je lesena obutev v manjšem obsegu delala že od leta 1970 in takrat se je rodil tudi najbolj prepoznaven produkt – lesena klompa ali cokla.
Od leta 1986 se je pričela proizvodnja obutve za prosti čas. To je anatomsko oblikovana zdrava obutev, ki je primerna za vsako nogo ter nogo ohranja zdravo in nedeformirano. Tega leta je tudi Kopitarna patentirala pregiben leseni podplat, s čimer se je odpravila še zadnja pomanjkljivost lesene obutve – togost podplata.
Ob razpadu Jugoslavije, leta 1991, je Kopitarna v Srbiji ustanovila lastno podjetje Bio hit Beograd. Ker se je ob vojnah na Balkanu, zelo zmanjšala proizvodnja in prodaja obutve, so v podjetju iskali alternativne izdelke in se leta 1993 odločili za proizvodnjo stolov, vendar tudi za te artikle takrat ni bilo dovolj velikega tržišča in so proizvodnjo ukini po treh letih.
Leta 1995 je Kopitarna dobila soglasje k lastninjenju podjetja od Agencije za prestrukturiranje in privatizacijo in leta 1997 izvedla lastninjenje, ki se je izvedlo v razmerju 52% zaposleni in 48% skladi.
Leta 1998 je Kopitarna sodelovala tudi pri dokapitalizaciji invalidskega podjetja Inde Sevnica.
Leta 2009 se je pričela selitev dela proizvodnje napenjačev v Srbijo, leto kasneje pa še selitev proizvodnje obutve v Srbijo. Tega leta se je ustanovilo še hčerinsko podjetje v Zagrebu. Ker so začeli veliki stari trgovski sistemi počasi propadati in se je to zelo poznalo predvsem na prodaji obutve, se je Kopitarna leta 2012 odločila graditi lastno prodajno mrežo predvsem v novih velikih nakupovalnih centrih po državah bivše Jugoslavije.
Kopitarna Sevnica je danes delniška družba, v večinski slovenski lasti. V skupini Kopitarna je zaposlenih 141 delavcev. Poslovanje podjetja je kljub Corona situaciji stabilno.
V 135 letih razvoja je Kopitarna ostala zvesta svoji tradiciji - kopitu, ki bo tudi v bodoče eden glavnih proizvodov in razvoju obutve, ki bo zdrava, anatomsko prilagojena, pri tem pa bo še poseben poudarek, da se bo vedno razvijala glede na modne trende.
Kopitarna je preživela različne države, dve svetovni vojni, različne oblike družbene ureditve, različne reorganizacije, različne dodatne programe, različna vodstva, vzpone in padce, kljub temu pa smo lahko vsi, tako moji sodelavci, kot naši zvesti kupci, ponosni na prehojeno pot in na dosežene rezultate.
Andrej Mesar, direktor
Preberi več